Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov je po številu dni v Sloveniji med najvišjimi. Slovenija se z 28,2 % odsotnostjo po deležu odsotnih delavcev uvršča na 7. mesto med 31 državami. Hkrati pa ima med članicami EU na povprečje zaposlenega največ dni odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov – 8,6 dneva na zaposlenega.

Raziskave Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA)  za Slovenijo kažejo, da so Slovenski delavci zaskrbljeni glede zdravja in varnosti na delovnem mestu:

  • Kar 50% zaposlenih meni, da sta se varnost in zdravje na delovnem mestu v zadnjih petih letih poslabšala (povprečje v EU 27 je 32%).
  • Najbolj so zaskrbljeni zaradi stresa, povezanega z delom, vendar pa v manj kot 20 % organizacij v Sloveniji (v primerjavi s 26 % organizacij v EU) izvajajo postopke za premagovanje stresa.
  • Le 27 % organizacij v Sloveniji ima predstavnika za zdravje in varnost, ki pa pretežno niso vključeni v proces upravljanja podjetja.
  • Skoraj polovica moških in 40 % žensk v Sloveniji meni, da delo večinoma slabo vpliva na njihovo zdravje. V primerjavi s povprečjem v EU 27 je bistveno več slovenskih moških in skoraj dvakrat več slovenskih žensk, ki menijo, da delo večinoma slabo vpliva na njihovo zdravje.
  • Tretjina žensk in kar 40,6 % moških meni, da sta njihovo zdravje in varnost pri delu ogrožena. Ta deleža sta bistveno višja od povprečja v EU 27%.
  • V zadnjih 12 mesecih je 59,2% zaposlenih bilo na delovnem mestu kljub bolezni (prezentizem).
  • Le 25,6% Slovencev, v primerjavi z EU 58,7%, meni, da bodo pri 60 letih sposobni opravljati isto delo
  • Slovenski delavci, med 23 možnimi težavami v telesnem ali duševnem zdravju, trpijo predvsem zaradi živčnosti (45,8%), težav s spanjem (28,5%) in mišične napetosti (28,3).
  • V  manj kot 20 % organizacij v Sloveniji (v primerjavi s 26 % organizacij v EU) izvajajo postopke za premagovanje stresa.
  • Anketiranci poročajo, da so se zdravstvene težave, ki jih doživljajo, začele oz. poslabšale na delovnem mestu.
  • 42,9 % anketirancev je v zadnjih 12 mesecih trpelo zaradi splošne utrujenosti.
  • Najpogostejši razlog bolniškega izostanka, (IVZ) , so poškodbe, mišično kostne bolezni in bolezni dihal.

Zdravstveno stanje, povezano z nezdravo prehrano, neredno telesno dejavnostjo in nezdravim življenjskim slogom Slovencev, je naslednje:

– Bolezni srca in ožilja so v 40,9 % glavni vzrok umrljivosti prebivalcev Slovenije.
– Ob koncu leta 2006 je v Sloveniji živelo 30 % ljudi, ki so se kadar koli zdravili za rakom.
– V zadnjih desetih letih se je obolelost za rakom povečala za 40 % pri moških in 30 % pri ženskah, umrljivost pa za 11 % pri moških in 9 % pri ženskah
– Debelost se tako kot v drugih zahodnih državah povečuje tudi v Sloveniji, saj že lahko govorimo o epidemiji čezmerne hranjenosti in debelosti. Slovenija se med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po deležu prekomerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča v prvo tretjino držav. Raziskava iz leta 2009 je pokazala, da je 35,4 % prekomerno prehranjenih in 15 % debelih odraslih Slovencev. Po raziskavi IVZ in Statističnega urada RS leta 2007 je pojavnost sladkorne bolezni ocenjena na 6,9 % odraslih prebivalcev.
– Osteoporoza je izmerjena pri 28 % žensk po 50. letu in 15 % moških po 60. letu starosti.